 |
Gartlc
Forum o vzgoji, negi, razpoznavanju in izmenjavi rastlin, sodelovanju z naravo ter druženju ljubiteljev vrtnarjenja
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
Isaan
Pridružen/-a: 06.06. 2013, 11:47
Prispevkov: 413
Kraj: Celje - okolica
|
 Objavljeno: 14 Jun 2013 16:22 Naslov sporočila: Kako se lotiti oblikovanja rožnega vrta |
 |
|
| Citiram: | član:
Ima nekaj vprašanj:
- koliko časa in dela je potrebnega za začetno ureditev vrta iz vrtnic v obsegu 100 m2 ob predpostavki, da sta teren in zemlja že urejena? (predvidevam, da večino časa vzame načrt zasaditve in izbira ustreznih sort)
- koliko vrtnic bi se lahko posadilo na 100 m2 in kakšna je pov. cena/ali cen. razpon za sadiko?
- ali vrtnice kupujete ali jih tudi same razmožujete?
- kakšne kriterije običajno uporabljate pri izbiri sort vrtnic (plezalka/talna, barva, dišeča/nedišča...)
- ali vse vrtnice cvetijo ob istem času (predvidevam, da ne - kako potem to upoštevate pri načrtovanju vrta - uporabiti zgodnjo sorto za ozadnje in daste pozno v ospredje, posadite istočasno cvetoče vrtnice skupaj)?
- koliko dela je z vzdrževanjem enkrat narejene zasaditve (predvidevam, da je treba vrtnice obrezovati, dognojevati, pleti)?
- na koliko časa je treba takšen vrt pomladiti?
- kakšne so vaše izkušnje glede izpada/odmiranja vrtnic? Je to odvisno bolj od občutljivosti sorte ali premalo izkušenj?
- kje v Sloveniji obstaja največji vrtnični vrt?
|
| Citiram: | Garden-ja:
Upam, da bo odgovoril še kdo, da boš lahko naredil nek presek odgovorov saj na tvoja vprašanja ne obstaja samo en odgovor.
Jaz mislim takole:
- Izbira zasaditve in načrt trajata različno dolgo. Lahko vse skupaj začrtaš v eni uri lahko pa za to rabiš celo zimo. Ker je pri meni pomembna tudi pot, načrtovanju posvečam veliko pozornosti, ker mi je ogledovanje in zbiranje informacij v veliko veselje. Pripravljen teren 10x10m bi, če je fajn prefrezan, pri nas zasadili v enem dopoldnevu skupaj s trajnicami.
- To je pa zelo relativno in odvisno od tega, kako bi jih sadil. Bi bila to ena sama greda z vrtnicami? To res ne bi bilo smiselno saj ne bi prišle do izraza. Sadike se sadi drugo od druge od pol metra pa tudi do 2m, odvisno od razreda, ki mu vrtnica pripada, od tega, kako raste, od naših načrtov, kakšen efekt naj bi dosegla, in od tega, koliko jo nameravamo obrezovati. Meni so recimo všeč mešane grede in na eno tako področje 10x10m bi recimo zasadila okoli 15 - 30 vrtnic, ostalo pa trajnice in čebulnice pa grmičke. Cene sadik se gibljejo od 3 pa preko 30€.
- Kupujem.
- Kriteriji so odvisni od tega, kje greda leži, in od trenutnega navdiha. V času svoje ljubezni do vrtnic sem prešla mnoge faze in sad tega navdiha so grede, ki so nastale v tistem obdobju.
- Ne, še zdaleč ne. Med prvo cvetočo in zadnjo cvetočo je lahko razlika tudi en mesec. Kakšnega posebnega plana glede na čas cvetenja nimam. V bistvu posamezne posebnosti vrtnice opazim šele, ko je posajena in ko z njo živim.
- Koliko dela? Mhm. Če me vprašaš pred obrezovanjem, bom rekla, veliko, sicer pa malo. Vrtnice je potrebno obrezat, potrosit gnojilo vsaj enkrat letno, in jih parkrat letno oplet. Vmes pa slediti boleznim. Dela ni malo ampak vsekakor manj kot s travo.
- Če so vrtnice vzdrževane in pravilno obrezane, te preživijo.
- Odvisno je bolj od tega, kam si vrtinco posadil, in od tega, kako kvalitetno so ti prodali. Nekatere seveda tudi zmrznejo ampak pri nas s tem ni problemov. Aja, pri nas se posušijo, če jih kot ravnokar posajene ne zalivaš. V vsem tem času mi je odmrlo zelo malo vrtnic, ne vem, če je vseh skupaj bilo 10.
- Pojma nimam. Po moje jih ima največ g. De Reggi v Marezigah.
_________________
Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ...
|
| Citiram: | član:
Piše, da je dobila dve "mali" stebelni vrtnici, v velikosti 40 in 65 cm. Zanima kakšno zemljo priporočate, glede na to da jih namerava imeti v loncih? Ali mora še kaj posebej paziti pri sajenju v lonce?
|
| Citiram: | Garden-ja:
Mojcica, bogato sipko vrtno zemljo, kupljenega substrata kvečjemu za kak lonček. Posoda mora biti predvsem zelo globoka, najmanj 70 cm, širina ni toliko pomembna ampak recimo vsaj pol metra.
Vrtnice v loncih so veliko bolj zahtevne za gojenje pa pršica jih rada napade.
Sadiš tako globoko kot je bilo v originalnem loncu.
_________________
Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ...
http://maliroznivrt.webs.com/
|
| Citiram: | TANJA TT
Na prvi pogled izgledajo vprašanja res praktična, ampak težko je nanje praktično odgovoriti,ker so precej kompleksna in hkrati tudi individualna,kajti vsak se odloča po svojih simpatijah do določenih sort vrtnic,po terenu, ki ga ima na razpolago, po finančnih možnostih,času,ki ga namerava posvetiti vrtnicam,itd...
Mislim, da je ključnega pomena izbira sorte oz sort,ki jih nameravaš izbrati,kar je pogoj za vse ostalo,torej,koliko sadik v določenem razmaku, koliko dela bo z obrezovanjem,gnojenjem, boleznimi,odpornostjo in preživetjem.
Kriteriji za izbiro sort so pa čisto osebni in tega ti nihče ne more vsiliti, le priporočilo se lahko da.Kako pa ugotoviti, katera sorta bi bila tista,ki bi padla na dušo ?Težko, ker so vse lepe, zanimive po svoje,ene v obliki cvetov, ene v barvi, ene v vonju,ene v obstojnosti, vse pa so trpežne, če jim le daš tisto kar nujno rabijo,dobro zemljo,gnojilo....
Na tvojem mestu bi za tak kompleks izbrala najprej ogrodje iz vzpenjalk in rablerjev,potem pa počasi dodajala določene sorte ali naredila posamezne dele z določeno sorto,ne vem, odločitev je tvoja.
lp tanja |
| Citiram: | član:
Sprašuje na kašen način načrtujete svoje rožnike?
|
| Citiram: | 1vrtnica:
Član, dobivam občutek, da se želiš zasnove lotiti zelo sistematično, kar ima svoje pluse, ampak tudi kak minus. Pa greva po vrsti.
Dosti se nas je urejanja rožnega vrta lotilo čisto intuitivno. Vzljubili smo vrtnice, na tak ali drugačen način, jih začeli sproti saditi, delali napake in se na njih učili. Sproti smo opazovali druge vrtove, se pogovarjali in nato v svoj vrt prenašali, kar nam je bilo všeč. Tak pristop ima seveda minus v tem, da zaradi pomanjkanja začetnega sistema kasneje marsikako stvar preurejaš, presajaš ipd. Plus, ki ga jaz vidim v tem, je gotovo spontanost in osebna nota, ki jo tako daš vrtu. Tudi če ni vse tako kot vidiš v knigah in če kak element ni ravno strogo del stila, v katerem bi naj bil vrt urejen, je to popolnoma tvoj vrt, v katerem napak ni in ne more biti. Glavno je , da se v njem dobro počutiš.
Sistematični pristop je nasprotje tega. Najprej si izbereš stil, ki ti je všeč - angleški, kmečki, viktorijanski... Glede na ta stil nato določiš položaj glavnih vrtnih elementov - horizontalnih (poti, grede, trate..) in vertikalnih (drevesa, grmi, plezalke). Pri tem upoštevaš še osončenost, morebitne razlike v vlažnosti zemljišča, kake druge posebnosti. Ko imaš določene gabarite in lege, lahko izbiraš posamezne rastline še glede na barve, cvetenje, vonj ipd.
Upam, da sem ti s tem kaj pomagala. Moj osebni pristop je nekje vmes. Jamain mi bo sicer spet rekla, da sem po duši mediator Wink , ampak res ugotavljam, da mi odgovarja sredinska pot. Pri meni je najprej nastal vrt brez vrtnic, nato sem jih dodajala po občutku, zdaj pa jih spet nekoliko bolj sistematično dopolnjujem.
_________________
Svojo dušo sem odišavil z vrtnicami. Za vse življenje. (Guillaume Apollinaire) |
| Citiram: | TANJA TT:
Tudi pri nas je nastal najprej zelenjavni vrt,tam, kjer je bilo kaj zemlje,ker je bilo drugod polno gradbenega materiala,potem sem sadila razne trajnice, ki so se sploh dobile dobrih 20 let nazaj,potem so šele nastajali obrisi bodočega vrta.O kakšni sistematiki ni bilo ne duha ne sluha, vse je nastajalo sproti, spontano oz kjer je bil kakšen upraben kos zemlje.No, pa je veseno nekaj nastalo Laughing ,nekaj slik si lahko pogledaš v članski predstavitvi.Saj ne rečem,nekatere stvari bi sedaj spremenila, prestavila,a ne gre, tako, da se je treba temu prilagoditi.
Je pa nekaj,ustvarjanje po svojem občutku in občutju je zagotovo boljše od dobro narisanega načrta(naj mi krajinski arhitekti ne zamerijo ), pa čeprav ni vse usklajeno,ker je to tvoje in odsev tvoje osebnosti.
LP
1vrtnica-sem kasneje videla, da sva skoraj enakih misli in sem se malo ponavljala Embarassed |
| Citiram: | Garden-ja:
No, pri nas negujemo tako rožnik kot kar obsežen sadovnjak in zelenjavni vrt in tako lahko s prve roke povem, da nega rožnika čisto nič ne prekaša nego sadja in zelenjave. Bi prej rekla, da je s sadovnjakom več dela.
Tudi pri meni ni veliko sistematike. Sicer pogledam, koliko sadik vrtnic gre na gredo in jih razporedim po velikosti, pogledam tudi na barve ampak ne tako, da bi si zato prav načrte delala.
Sistematični vrt je bil tisti, ki sem ga pravkar razkopala, kjer sem gledala predvsem na to, da so stvari arhitekturno razporejene, da je niz enakih vrtnic, da je višina grede na sredini in potem pada,... no, na koncu je šel po 7 letih v izkop, med drugim tudi zato, ker je bil zame preveč neoseben.
Vrtnica je vse kaj drugega kot rdeče cvetoč grm ali rumena plezalka, to, če je rdeča zraven rozaste pa me niti najmanj ne moti. Raje vem, kje sem določeno sorto videla, po komu je poimenovana itd.
V gredo 2x1m gresta ravno dve ne preveč raščavi vrtnici, nekaj pokrovnih trajnic in čebulic, drugo pa težko.
Trenutno planiram že zgoraj omenjeno gredo, ki sem jo izkopala. Ker je polovica že obstaja, mora paziti, da se bo nadaljevala v to, kar je ostalo.
Vanjo vnašam sorte, ki so zadnja leta name naredile vtis in jih do sedaj zaradi pomanjkanja prostora nisem uspela imeti.
Tebi priporočam, da greš v projekt z večjim zaupanjem v lastne sposobnosti in v vrtnice. Planiraj gredo za par sadik potem pa uživaj. Verjamem, da boš šel kmalu naprej.
_________________
Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ...
http://maliroznivrt.webs.com/ |
| Citiram: | voda:
Še jaz bi nekaj dodala o načrtu novega vrta. Imaš čudovito možnost, ker je stvar na začetku, da si narediš dobesedno načrt na papirju z osnovnimi že obstoječimi pridatki kot so stavbe, kamnito območje, stari zid, vodnjak, nekaj stopnic porušene stavbe, kotlinica kjer se nabira voda, obstoječe drevo, grm… itd. Vse to izrišeš na milimeterski papir in, če je le možno uporabiš in znova »oživiš«. Tako bo nastal tvoj vrt z osebno noto. A da tak vrt nastane ni enostavna pot in kdor pravi drugače se tolaži ob svojem neuspehu. Naslednje vrstice ti pišem zaradi tega, da se izogneš nenehnemu prekopavanju in jezi zakaj nisem takrat upošteval to ali tisto.
Predlagam ti, da v razpredelnico, vedno po istem redu eno pod drugo zabeležiš kakšne rastline bi rad imel. Poleg napišeš karakteristike: višina-širina, sonce-senca, cvetenje-kdaj, barva, vlažno-suho, zahtevne-nezahtevne ipd. Že po prespani noči drugi dan boš naredil selekcijo. Zakaj? Zato, ker vse to kar si želiš ne boš mogel stlačiti na milim. papir, kaj šele na vrt, seveda upoštevajoč vse prej zbrane karakteristike in potrebe določene rastline.
Še lažje ti bo, da rastline izpišeš in obarvaš z njihovo barvo na okrogle, kvadrataste, stožčaste (po sortah), itd. oblikovane kartončke in te poljudno premikaš po osnovni risbi. Takoj vidiš rezultat.
Ko to narediš, pojdi v knjižnico in poišči knjige o vrtovih in jih preberi. Slike dobro poglej, ker včasih neka malenkost, ponavljajoča rastlina, kamen, stari hlod ali odvržen stol (reciklaža) naredi vtis. Nekaj izrišeš, zabeležiš v zvezek »novi vrt«. Svetujem ti, da pogledaš tuje revije o vrtovih poleg naših dveh, katere mesečno izhajajo. (kjer velikokrat ugotavljam, da so slike iz teh tujih revij-verjetno je avtorsko urejeno).
Ko si kar dosti tega preštudiral se znova vrneš na svoj izrisani tloris bodočega vrta in spet znova izrezuješ krogce, stožce- napišeš nove rastline (po prebiranju literature odkriješ malo morje čudovitih rastlin katere bi imel) in zamenjaš s kakšno prejšnjo. A te ne zavrzi, ampak jo samo odloži. Mogoče jo boš še rabil. Večkrat boš spreminjal, dodajal, odvzemal. Potem ti se bo začelo rahlo bledeti od ustvarjalnosti. Vse pusti in nekaj časa se ne ubadaj s tem. A v glavi boš nehote zadevo premleval in se bodo prižigale lučke. Potem se znova vrni na papir in tako večkrat. Ne obupaj!
Tako ustvarjanje je ustvarjanje po tvojem občutku. Spontano kopanje lukenj in vtikanje sadik vse povprek je bori izkupiček. Ne priznam stavka »Važno je, da se jaz dobro počutim v svojem vrtu«, za vraga saj se moram ko toliko garam, saj si ne upam priznati, da to ni dobro, da tu manjka še ena enaka vrtnica, da je tole preblizu, da so barve o groza… skratka milo povedano se tolažim. V dobro zasnovanem vrtu se kdorkoli dobro počuti, od tega ne odstopam.
Za »angleške« vrtove pravimo, da so divji-naravni, a za tako postavitev je potrebno ohoho premisleka in študija ter izbira rastlin. Viktorijanske, baročne in ne vem še kakšne vrtove že zdavnaj ne ustvarjamo več. Visoko od zadaj, nizko od spredaj ni nujno, če vse vidiš od strani. In za boga milega ne sadi v vrste, če to ni obroba potke ali kaj podobnega. Za gredice uporabljaj, jaz temu rečem ženske oblike-krivulje, rastlinske presledke, skupine istih ali popolnoma drugačnih tebi všečnih barvastih kombinacij (verjemi mi, da je dobro pogledati paleto barv). Ne pozabi, da enako kot barva je izrednega pomena struktura listov in cvetlic. Marsikaj drugega boš ob takem načinu dela odkril in tako boš zares dal svojo noto svojemu vrtu. Pa, da ne boš mislil, da ne boš prekopaval. Boš, boš a vedno manj.
Veš, samo narava je mojster brez učenja. Mi pa se moramo nenehno učiti, opazovati, debatirati, kritizirati, pohvaliti, da bi ustvarili naše vrtove okrasne ali zelenjadne, da bi nas nekdo drug skritiziral, pohvalil in užival v naših dejanjih. Enako kot si videl v knjigah ali reviji, ali na drugem vrtu nikoli ne boš mogel narediti. To je zakon predvsem narave in hortikulturnega oblikovanja, a verjemi si, da lahko narediš vsaj približno tako lepo. Lpvoda
PS: to nisem pisala z jezo, ali da slučajno ne bi mislil, da ne delam napak. O pa kako jih delam kljub temu, da se ves čas dopolnjujem in učim.
|
| Citiram: | bobolino:
ne vem sploh, kaj naj še dodam, ko pa ste zadele bistvo. Sama sem se in se še vedno ubadam z istimi negotovostmi, in niti približno si ne znam predstavljati, kako bodo zgledale moje tri gredice čez en, dva, tri ali več mesecev.
vem le, kaj mi je všeč, katere barve "sprejemam" in od katerih me boli glava, niti približno pa ne vem, kako bo vse skupaj izpadlo. Lahko rečem, da sem v parih nakupih nabavila ogrodje "zbirke" vrtnic, nekaj sem jih že podarila, tako da veliko maneverskega prostora nimam več, vsekakor pa bom dokupila oz. si privoščila le še tiste, ki me bodo prevzele.
šment je, ker se okusi spreminjajo - od izključno samo hibridnih čajevk, pa do polnih,čašastih cvetov burbonk, so mi postale pri srcu tudi vrtnice s popolnoma enostavnimi cvetovi...hvala bogu, se mi ne spreminja okus pri barvah...
če pa bi znala, bi si privoščila eno gredo, kjer bi bila osnova bele vrtnice, in bi npr. v spomladanskih mesecih spremljevalne rastline prevladovale v npr. rumenih barvah, amber, ipd, v poletnih mesecih v modrih, viola, morda roza, proti jeseni pa v rdečkastih....
ampak tega še ne znam, se bom pa naučila.
kar nekatere punce že obvladajo, se druge in drugi šele učimo, in hvala bogu, da nesebično delijo z nami napake, ki so jih delale, da jih mi delamo man (pa vseeno izumimo še kako "lovsko")...
_________________
"But he that dares not grasp the thorn
should never crave the rose."
Anne Brontë |
| Citiram: | Poezija:
Jaz se tudi strinjam z vsem povedanim.
Dodala pa bi nekaj, kar se je že zgoraj omenilo a vredno je to še enkrat povdariti. RAZDALJE med vrtnicami.
Angležinje saditi na 0,5 m je v glavnem nemogoče. Tudi če je ta podatek na originalni sadiki od Austina. Bolj velja od 1,5 m do 2m. Jaz sem angležinje posadila decembra 2010 in januarja 2011 na dovolj velike razdalje, potem ko sem že prej videla kako zelo zrastejo. Nič nisem sadila zraven, ker sem vedela da se razrastejo. Sedaj prav po tem dolgotrajnem dežju so že prave velikanke z izjemo Lady Emma Hamilton.
Ko bo vrtnica imela prostor okrog sebe, se bo tudi lepo naredila, imela bo kje rasti in bo zato bolj opažena. Meni se zdi neovirana rast zelo pomemben faktor, tudi zaradi bolezni. Bolj kot je zračno, bolj jim odgovarja.
Ko sadim vrtnice imam pri sebi vedno list papirja s skico zasaditve, gor narisano kje bo kaka vrtnica in zraven podatek višina in širina. Vedno upoštevam največjo širino, do kje se vrtnica razraste in od tam naprej določim mesto drugi.
_________________
I say love is a flower, and you it's only seed.
Amanda Mc Broom (The Rose) |
| Citiram: | Garden-ja:
No, za tako bolj po občutku zasajeno gredo je le potrebno prej imeti nekaj vrtnarskega znanja, ravno toliko, da ne sadiš na napačne lege, nižje za višje, v napačnih razdaljah ampak mene ti načrti sploh niso všeč. Sploh pa ne bi nikoli hotela, da mi kdo vrt zriše, ma še zastonj ne!
Tudi se ne strinjam z vodo, da se v dobro zasnovanem vrtu vsak dobro počuti, nasprotno, v od krajinskih arhitektov ipd. zasnovanih vrtih se jaz počutim prej sterilno kot dobro, mrazi me pa je vrt urejen v 0 v vse aspekte.
Če si nekaj sam naredil, še ne pomeni, da si ne moreš priznati napake in da mižiš na eno oko, nasprotno, vsaka napaka te nauči nekaj novega in to je smisel lastnega vrta, sobivanje z njim. Ne pa to, da ga narišeš na papir, realiziraš v enem tednu in potem gledaš.
Zato zame še kako velja "Važno, da se sama počutim dobro v mojem vrtu" in tako priporočam tudi ostalim. Če je meni nekaj resnično všeč, se požvižgam na to, kaj pravijo strokovnjaki ali drugi.
Strinjam se s tem, da si najprej v glavi naredi zasnovo vrta - kje bo kaj - potem pa to, kar si zasnoval, počasi in korakoma realiziraj in v tej realizaciji tudi uživaj. Ker v vrtnarjenju je velikokrat bolj v užitek pot kot cilj, sploh kar se izibre vrtnic tiče.
Pomlad je v zagonu, vrtnice se pripravljajo na cvetenje. Vzami si to leto za premislek, kakšne vrtnice so ti všeč. So to visoke in pokončne hibridne čajevke? So to nižje cvetov polne floribunde? So to morda razprostrte drobnih cvetkov polne pokrovne? Imaš raje klasičen kroglast štiridelen cvet na modernem grmu ali raje taisti cvet z razbrazdanimi dišečimi listi starega grma?
Od tu dalje k ostalemu.
Lahko ime teme spremenim v nekaj takega kot "Član oblikuje rožnik"? Wink
_________________
Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo . |
| Citiram: | voda:
hej, lepo da smo se malo vneli saj so zaradi tega ti Forumi, da se sprožijo debate ne samo kimanje eden drugemu. jaz še vedno stojim za tistim prej povedanim iz enega preprostega razloga ker mi je všeč inovativno, domisleno skratka lepo za vsa človeška čutenja. čutiti je zame primarno in se podzavestno na to opiram in ker sem se učila in se še učim kaj je lepo v vseh panogah umetnosti poskušam to tudi sama storiti. pri tem želim to lepoto oz to ustvarjalnost deliti z drugimi in če drugi čutijo to lepoto potem smo tam ko sem rekla: moj vrt ni samo za moje počutje ampak tudi za prijazno počutje drugih, ki bodo zašli vanj. torej še enkrat, če bom jaz upoštevala vrednote lepega bo ta opažena tudi pri obiskovalcu in se bo prijetno kot jaz počutil v mojem vrtu. mislim, da so to čisto normalni in vsakodnevni zakoni skoraj pri vseh človeških dejanjih. lpvoda |
| Citiram: | bobolino:
jaz bi se samo osredotočila na mnenje Vode, ki si prizadevaš, da bi bilo vsem lepo. Nimam veliko let napram tebi, a sem že zdavnaj ugotovila, da še kako drži rek, da imajo vsake oči svojega malarja. Najbolj neposredno primerjavo lahko dam z barvami fasad v naši državi - od bele, pa do najbolj divjih kombinacij, pri katerih me zapeče v očeh in se mi postavijo dlake pokonci. A če bi vprašal lastnika, bi to bila zanj najlepša barva daleč naokoli.
seveda si sama želim, da bi bil moj vrt komu všeč, a po drugi strani ne morem narediti z 200m2 okrasnega vrta čudeža za vse človeške čute.. Že z mamo se tako razlikujeva, da mi je včasih že prav smešno - ona je ljubiteljica čim bolj pisanega na kup nametanega, strogo simetričnih gred, tulipanov, posajenih v vrstah, in vrtnic na enak način, a kdo sem jaz, da ji branim njeno videnje lepega?
veliko berem, gledam, opazujem, čutim, a ugotavljam, da smo si preveč različni, da bi vsi razumeli, kaj kdo želi izraziti skozi svoje početje. Zato je oz. mi bo pomembno, kaj bom jaz občutila, ko bom ob sobotnih jutrih sedela na terasi, opazovala roso na travi in grede, kot sem si jih zamislila sama. V mislih načrtovala, spreminjala, rezala, sekala, pulila, si lomila hrbet...ljudem oz. njihovi "iskreni" navdušenosti sem pa že davno nehala verjeti, žal.
_________________
"But he that dares not grasp the thorn
should never crave the rose."
Anne Brontë |
| Citiram: | Garden-ja:
No, nismo se ravno vneli, vsaj jaz ne, čisto mirno pojasnjujem svoje stališče in skušam konstruktivno debatirati z drugimi, ki imajo svoje mnenje in se izmenjave mnenj tudi veselim.
Mogoče se razhajamo tudi v videnju lastnega vrta saj je naš vrt izključno za naše dobro počutje in vanj ne vabim mnogo ljudi še manj pa jih verjetno bomo. Ko vidim potacano travo na travniku, ki meji na našo parcelo, mi gredo lasje pokonci saj vem, da je nekdo hodil in gledal notri medtem ko nas ni bilo doma. Verjetno bi bila bolj vesela, če bi tisti, ki bi si vrt rad ogledal, pozvonil in prosil za dovoljenje, bi ga z veseljem peljala od grede do grede in tudi kaj povedaja saj rada delim svoje rožno navdušenje z drugimi, sem pa ob tem že bila, tako kot piše tudi bobolino, iskreno razočarana nad "iskreno" navdušenostjo nekaterih.
Se pa strinjam s tem, da je lepo to, kar je inovativno in domiselno ampak to pri meni nastaja sproti. Ko se zagugam v mreži in ozrem okoli in načrtujem, kaj vse bi lahko dodala, odvzela, spremenila.
In tako kot vedno velja, da vsak vidi svet s svojimi očmi in si ga po svoje tudi razlaga. Wink
_________________
Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ... |
| Citiram: | voda:
mamco, ki obdeluje svoj vrt že veliko let pod pravim kotem in v vrsto popolnoma razumem in ne komentiram. tista o malarju in njegovih očeh je simpatičen ljudski rek. nastal je prav zaradi debat oz prerekanju kdo ima prav in da se dvojica ne bi skregala je nastal ta rek, ki zagotovo tudi drži ampak ni vedno rešitev in se velikokrat uporablja glih zaradi tega, da se ne popusti nasprotniku. vročično živčne barve fasade zakaj? verjetno zato, ker drugje nismo bili opazni bodimo vsaj s to fasado, ne briga me kaj bodo drugi rekli meni je všeč pa konec. če bi si najprej ogledali druge že narejene fasade, se pogovorili kako ta deluje na okolje, prebrali itd, itd bi topogledno bili "izobraženi" in mogoče ne bili tako ustrajni pri kanarčkasti barvi. to ji tisto o čem jaz govorim. brez učenja, branja, ogledov, pogovor in še marsičesa ne prideš do dobrih in lepih rezultatov. znanja-izkušnje-pravila- ljudi, kateri so se z vrtovi, zelenjavo, vrtnicami itd leta in leta ukvarjali, mi prebiramo, poslušamo, študiramo in istočasno dopolnjujemo s svojo domislenostjo in svojimi ugotovitvami in to je vidno na našem vrtu. to je osebna nota in to je ta lepota o kateri govorim in katero zaznamo-čutimo ne glede na katerm vrtu smo. lpvoda
|
| Citiram: | bobolino:
zanimivo mi je to, kako zna vsaka od vas s svojimi besedami povedati tisto, kar sama mislim, a vseeno na tako različne načine. Voda, na tisto izražanje individualnosti na vsak način pa sploh nisem pomislila. Si me pa nasmejala - "mamka, ki vrtnari vrsto let",  , da ji dam to prečitati, bi se prevrnila od smeha...je fletna 56 letnica, Pohorka po duši, hitro je morala od doma, in se ni imela nikjer in od nikogar učiti, delala je po njeni logiki, ni bilo denarja ne časa za ogled rožnikov, vrtov, pravzaprav le pehanje za preživeti družino. Nobenega interneta in slik ter knjig s to tematiko ni dala skozi, zato ji ne zamerim, in zato nikomur ne očitam, če mi le ne vsiljuje svojega videnja in vedenja kot edinega in absolutnega. Se pa poistosvetim z vsem napisanim zgoraj, punce ste moj vzor in navdih, in čeprav vas ne poznam, mi je lepo pri srcu, ker je okoli mene toliko podobno mislečih.
pa naj povem, da tudi jaz še nisem videla nobenega takega vrta v živo, in se bom pridno najavila, če bom želela videti Garden-jinega. Da si pa iz vsega srca želim videti, kar v Istri ustvarja Voda, sem pa že tako velikokrat napisala, njen stil urejanja okolice me je prevzel že od prve naložene slike naprej. Zato letos ustvarjam le po notranjem občutku, in se že vnaprej zavedam, da bom verjetno kiksnila ne samo enkrat.
Član, oprosti, ker smo tako zašli iz teme, vsaka ti je dala svoj pogled, nič ni bavbav, bojim se le, da se boš okužil enako, kot smo se me... Wink
_________________
"But he that dares not grasp the thorn
should never crave the rose."
Anne Brontë |
| Citiram: | član:
Pravi, da je osnova na vrtu je seveda dobro poznavanje potreb in lastnosti rastlin, pa vendar premnogo ljudi za rastline dobro skrbi, sam vrt pa za to še nikakor ni lep. In na drugi strani so seveda tisti vrtovi, ki vzamejo dih. Tudi na fotografijah v knjigah, revijah in forumih so pogosto prikazani posamezni cvetovi, člana pa bolj kot to zanima umeščenost rastlin v prostor, sosednje rastline …. Člana najbolj fascinirajo goste harmonične zasaditve, kjer rastline prekrijejo golo zemljo, hkrati pa ne preraščajo druga druge.
Član zase pravi, da je bolj intuitiven vrtnar. Ne predstavlja si skic na papirjih, ki jih potem prenese v naravo. Sliko si ustvari v glavi, narava pa na koncu vedno preseneti.
Na drugi strani pa je ravno na številnih fotografija tega foruma razvidno, s kakšnim občutkom in lepoto urejate svojo vrtove. in mora priznati, da je presenečena koliko lepih vrtov se skriva po Sloveniji.. |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
Isaan
Pridružen/-a: 06.06. 2013, 11:47
Prispevkov: 413
Kraj: Celje - okolica
|
| Objavljeno: 14 Jun 2013 22:50 Naslov sporočila: |
|
|
| Citiram: | doli:
Kot pravi Poezija, v bistvu imate vsi prav, samo poti so različne.
Zdi se mi, da v začetku sajenja in oblikovanja svojega vrta rabiš znanje, veliko znanja, lahko si ga pridobiš z učenjem iz knjig, ogledovanjem vrtov, risanjem načrtov, lahko pa tudi s praktičnim delom. To zadnje je dolgotrajen proces, ker napak je polno in popravljanje zahteva svoj čas in dosti truda. Se ti pa veliko bolj vtisne v spomin in naenkrat si na stopnji, ko ne rabiš več ničesar in enostavno veš, kaj kam spada. Ko zelo dobro poznaš rastline in če imaš v sebi občutek za lepo, je oblikovanje vrta užitek in tisto pravo in potem je vrt res odsev tebe. Pomembno je tudi, da si znaš predstavljati, da vidiš v sebi sliko prostora in rastlin v polni rastni dobi, čez par let. Vrt je zame v bistvu nedokončana zgodba, ko nekaj odmre, na to mesto pride nekaj drugega. Spreminja se, kot se spreminjaš ti ( svojim rastlinam, sploh vrtnicam, sem zvesta, zelo redko kaj zavržem)
Nekoč bomo vse na tej stopnji, nekatere so že danes. |
| Citiram: | član:
je napisal, da meni, da vsi govorijo o isti temi in sicer o ustvarjalnem procesu, kar snovanje vrta tudi je. Dodaja še, ustvarjanje vrta ni ne črno, ne belo temveč kombinacija obojega. |
| Citiram: | Poezija:
Član pravzaprav imaš že vse odgovore v sebi, samo potrditev si potreboval. Če boš samo sledil občutkom in dal vrtu nekaj svojega, tako kot je ta človek dal svojemu vrtu na sliki, potem si zadel bistvo, saj te bo tvoj vrt osrečeval vsak dan. Le kdo potrebuje popolnost.
_________________
I say love is a flower, and you it's only seed.
Amanda Mc Broom (The Rose) |
| Citiram: | TANJA TT
Z veseljem bomo sledili tvojemu ustvarjanju, ti pomagali in mogoče svetovali,ti kar začni in če nam mogoče zaupaš katere vrtnice si že nabavil? |
| Citiram: | član:
odgovarja, da je trenutno posadil samo dve, ker bi rad najprej vrtnice dodobra spoznal. |
| Citiram: | Garden-ja:
Humus, lepo ti tole povzel. Nam poveš še zgodbo o vrtu z možički? Jaz ga žal ne prepoznam.
Impulzivnim nakupom se pa le ogni, tako vrtničnim kot ostalim. Ponavadi res končajo neslavno.
Veš kaj je nekaj najtežjega? Tako planirati kot primerno umestiti in vzdrževati? Skalnjak. Wink
Kakšno sličico bi pa tudi lahko pripel. Laughing
_________________
Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo .. |
| Citiram: | TANJA TT:
Res je, moj sklalnjak bo šel letos ven Evil or Very Mad in bo nastal nov prostor za vrtnic |
| Citiram: | član:
meni, da nas vse pri vrtnarjenju žene soroden pramotiv, lahko razumljen kot praželja po doživljanju in ustvarjanju raja na zemlji, vsekakor pa človeku kot duhovnemu bitju lastna potreba po estetski izpolnitvi, po doživljanju in ohranjanju harmonije in notranje umiritve.
To, kaj ustvarjamo odraža posameznikovo osebnost. Do neke mere celo pri tistih, ki bi slepo sledili receptom drugih ali zahtevam splošne trenutne mode, kajti tudi taka nagnjenost je del osebnostnega značaja in ga odraža. Tudi po spolih se razlikujemo v tem, da moški v povprečju bolj nagibamo k racionalno- logičnemu, načrtnemu in enosmernemu delovanju, ženske pa so bolj odprte za odzivanje na trenutne vzgibe, občutke, čustva, intuicijo, še dodaja član.
Pravi, da je sam primerek prvega načela. Pred 3 leti se je nepričakovano lotil oblikovanja novega družinskega vrta in potem ko je bila eno jesen s kar nekaj muke posajena precej skrbno načrtovana drevnina okrasnega in sadnega dela, poem pa se mu je pojavil vzgib po dopolnitvi vrta z vrtnicami. Pravi, da gre Zahvala za okrepitev tega vzgiba gre v veliki meri temule forumu oz. tistim, ki vanj prispevajo.
Pravi, da je naročil okoli 35 vrtnic ( večina, a ne vse, pri Petroviću) je minilo skoraj leto, do trenutka, ko so vrtnice dobile stalno mesto na vrtu ( oz bolje na dveh vrtovih, saj jih je 7 šlo nekam drugam) pa nad leto in pol. Izbral je vse vrtnice naenkrat; zaenkrat ni predvideno, da bi še sadil, razen, če bi kakšne sadike šle rakom žvižgat. Pred dokončnim izborom je bilo desetine in desetine ur prebiranja in tehtanja z neta in iz knjig in ogled nekaterih od teh vrtnic tudi v živo.
Zasaditev je letos marca potekala po, najbrž pričakovano, predhodnem tlorisnem načrtu. Bolje rečeno po načrtu v večmesečnem spreminjanju, saj jih je bilo do končne varijante preigranih ene 5. Povezano z večkratnim ogledovanjem terena, opazovanjem in tehtanjem ( čudaškim zrenjem v prazno, bi lahko pričali sosedje). Pri tehtanju je odločala cela vrsta dejavnikov, tudi glede terena, predvidene oso(e)nčenosti, vlažnosti, okolne drevnine, pa predvidene velikosti grmov, ujemanja tipa cvetov ( bolj enostavni, bolj polni, velikost cvetov, oblikovanost, seveda barva itd.)... Pretežno sem se držal tega, da so posamezne družine vrtnic bolj skupaj, npr. galske vrtnice bolj skupaj, angleške DA malo naprej, albe spet drugje, podobno damaščanke. A brez strogih ločevanj in s kar nekaj prehajanja oz. mešanja zaradi drugih kriterijev.
|
| Citiram: | Garden-ja:
Citiram:
čudaškim zrenjem v prazno, bi lahko pričali sosedje
Ja, to bi pa kdo znal povedati tudi o meni. Laughing
Še nekaj bom napisala, morda bo komu v pomoč. Pred sajenjem na gredo si pomagam tako, da na teren tam, kjer naj bi rasle vrtnice, poveznem na glavo obrnjen plastični lonec za sajenje. Ker mi papir nič ne pove, potem raje tako na terenu preverim, kako bi vse skupaj zgledalo, če so rastline preveč skupaj ali preveč narazen. Ko imam tako po terenu "posajene" lonce vidim sliko končnega efekta zelo jasno. Pri večjem prostoru za trajnice položim na glavo obrnjene male lončke fi 8 cm in potem je res jasno koliko rastlin točno potrebujem in ne kupujem na zalogo ali premalo.
|
| Citiram: | 1vrtnica:
Še en moj namig, kako zadnje čase to počnem jaz. Tudi jaz sem pred časom kar precej štidirala, risala, primerjala. Nato sem prišla do točke, ko je nastala precejšnja zmeda, enostavno preveč je bilo vsega skupaj.
Nato sem naredila približno tako, kot nekje piše Voda. Vse skupaj sem pustila za nekaj časa. Ko sem se zadeve lotila naslednjič, sem papir pustila ob strani, vrt sem si enostavno predstavljala pred sabo tako, kot bi naj nekoč izgledal. In zadeve so stekle same od sebe, kar naenkrat ni bilo več težkih dilem, kam s katero rastlino, kako uskladiti barve in višine ipd. Pa še velko bolj zadovoljna sem z rezultatom, kot sem bila po celotnem načrtovanju pred tem. Je pa res, da so mi prostorske predstave vedno ležale in da ta metoda morda ni za koga, ki ima s tem težave. Takrat je res treba ubrati katero od drugih poti.
|
| Citiram: | Jamain:
Ah, ne vem niti, če bi se oglasila, ker se vsekakor ne štejem med tiste, ki strašno planirajo, ampak vseeno.
voda, tvoje načrtovanje je krasno in rada prebiram vse tvoje opise in nastajanje tvojega raja.
bobolino, zavidam tvojo energijo, ki si jo izkazala pri iskanju tako številnih odgovorov v naprej, da si svoj vrt načrtovala in uredila najprej v glavi, nato v naravi.
humus, ki si sprožil to dolgo in plodno debato, tudi tebe spoštujem, da se stvari lotevaš tako sistematično. Kar bo nastalo, bo gotovo zanimivo.
garden-ja, tvoj vrt poznam že kar dobro in moram ti reči, da si ti krasna načrtovalka, čeprav delaš po trenutnem navdihu (pa je res tako? v bistvu vem, da imaš določene grede splanirane že kako leto Laughing ).
Tanja TT, tvoj vrt bom letos, po možnostih in s tvojim dovoljenjem, prišla pogledat od blizu, a že vem, da je umetnina.
Naš (moj) pristop je še bolj radikalno intuitiven. Rastline sem izbirala tako, da sem jih videla (na sliki ali v naravi) in se vanje zaljubila, zato so na mojem vrtu. Pregosto? Ja, vsekakor. Preveč pisano? Za nekatere, morda (je lahko narava preveč pisana? meni je nepokošen poletni travnik nekaj najlepšega pod soncem) Brez reda in brez logike? Tudi mogoče. Lepo? Meni ja. Pa marsikomu drugemu tudi. Vsem, zagotovo ne. To lahko trdim za vsak vrt na tej zemlji: ni ga, ki bi bil vsem všeč. Amen. Kanoni lepote in vse to so sicer intelektualno zanimivi, a zame vredni približno toliko kot slika lepe manekenke. Vse skupaj ni vredno nič, če zadaj ni duše. Duša vrta pa se zame skriva v tistih popkih, ki zdaj željno čakajo sonca, v tistih vejah, ki jih zvežem skupaj v naravni lok, da mi ne cukajo las, ko grem mimo, v vsakem novem cvetu, ki ga pofotografiram, pobožam, povoham. In če se komu zdi, da katera od barvnih kombinacij ni ravno zadeta, se samo nasmehnem in potopim nos v še en nov cvet. Vrt je konec koncev namenjen meni, ki v njem, ob njem, z njim preživim vse leto, ne nekaj ur na obisku.
|
| Citiram: | stara postaja:
Se zelo strinjam z Jamain. Razumem tudi vodo, ki ji je ljubezen do lepote najbrž položena v zibelko in jo je spremljala tudi v poklicnem delu, kjer je bila v stiku z vrhunsko lepoto, ki jo je ustvarjal človek-genij. Toda velika večina nas je vendarle povprečnih, tu pa dam prednost intuiciji pred preveč nasilno racionalnostjo. Kot je rekla Jamain, kot slika lepe manekenke. Ali pa mali princ, ko se je soočil s poljem vrtnic, on pa je mislil, da je njegova edina. Toda res je bila več kot vse tiste skupaj, kajti imela je dušo bila je njegova. Skrbel je zanjo, jo varoval, prenašal njeno muhavost in nagajivost (kot Jamain, ko jo cukajo za lase). Tudi za večino od nas ima vsaka rastlina svojo zgodbo. Jamain se spomni, kje se je v katero zaljubila, mene spominjajo na ljube osebe, ki nekaterih ni več, rože pa še vedno živijo in spomini z njimi. Tudi mi je tuje razmišljanje, kako daleč se splača skreniti s poti za zastonj rastlino (do 5km za netresk Laughing ). Jaz naredim včasih za eno samo 300 km. Pa nisem bogata (dobila bom regres, potem veste, koliko imam penzije). Ampak za vsako vem, kako dolgo sem jo iskala, kolikokrat zaman..gre seveda za rastline iz narave. Ampak tudi gojene nosijo svoje zgodbe, kot sem že rekla. Od nekoga smo jih dobili in vsak dan, ko jih pogledam, se spomnim darovalca. Tako, vidite, je zame čustven pristop lepši od pretirano racionalnega. Javni nasadi, razstavne zasaditve: delo mojstrov, pa zame dolgočasne-pogledaš in pozabiš, ne vtisne se v srce. Cvetoč travnik, kjer se prelivajo barve, ki po kriterijih estetike ne pašejo skupaj, a kaj je lepšega? Ali pa cvetoča alpska trata? Kdo lahko ustvari takšno umetnino, pa če še tako pametno in počasi načrtuje? No, preveč me je zaneslo, lep pozdrav in zadovoljstvo ob vaših stvaritvah, emocionalnih ali racionalnih, le vaše naj bodo!
|
| Citiram: | Garden-ja:
Ja, res je. Če načrtovanje smatramo kot razmišljanje o tem, kaj bo kje posajeno, potem sem največja načrtovalka, ker si določeno vrtnico želim leta in leta preden si jo nabavim. Tale greda, ki trenutno nastaja, bo načrtno počakala preko poletja. Nekaj sadik že imam doma, o glavnini pa se bom odločila, ko si bom ogledala vse kar si nameravam preko pomladi ogledati.
Moje načrtovanje se recimo dotika tega, da sem si že leta nazaj zaželela Sally Holmes in zdaj končno našla prostor zanjo. In ker so mi nekako všeč povezave in navezave, bom poleg posadila Rush, njeno sestrico. In ker imam obe za hibridni muškatki, čeprav sicer ali rožna grma ali floribundi, odvisno, katero klasifikacijo gledaš, razmišljam v tej smeri dalje. Naslednji par zraven bosta verjetno Burgundy Ice in Iceberg, tudi sestrici. In še ena Ballerina, ker prejšnja raste na mestu, ki ji ne da tega, kar je vredna. In zdaj iščem nekaj, kar bi spadalo tudi k njej. In potem dalje, da bo polna vsa greda. Pa ptičjo kopel bi rada dodala zraven.
tako da v tem smislu še kako planiram.
Ampak to se vse dogaja v mislih. Ne kupujem nepremišljeno, ne planiram pa ničesar na papirju v smislu razmerij in proporcev. Se mi ne da in me ne veseli, zame je to samo odvečno delo, ki ničesar ne prinese in ničesar ne da. Kaj šele, da bi poklicala kakšnega oblikovalca vrtov. Brrr. To potem ne bi bil več MOJ vrt.
|
| Citiram: | Poezija:
...in če se jaz spomnim, da sem razmišljala, ko je bila povsod še trata kaj naj s tem naredim, kako naj se lotim ali naj pokličem kakšnega urejevalca vrta iz Komunale...mi na koncu nekaj ni dalo da to naredim. Raje sem čakala ....dolgo let tudi zaradi koz in ko so šle od hiše je bilo najtežje narediti prvi korak. Kje ''zarezati'' v to trato. Nisem bila vajena kaj spreminjati. Potem je prišla Garden-ja k meni prvič na obisk in videla to kar jaz nisem. Aktivirala je premikanje energij za začetek. In potem je začelo delati v glavi in nastajalo. Hotela sem povedati sem začetnik a vse zahteva čas in razvoj da dozori. In tako lepo si napisala Jamain iz tega vsega sledi zaključek da se vrt ustvarja zaradi RADOSTI ki nam jo nudi. Kako to narediti ni toliko važno kot to kaj v nas prebuja. rožice
|
| Citiram: | član:
je napisal, da se strinja z besedami Jamain in stare postaje o lepoti cvetočega travnika... |
| Citiram: | stara postaja:
Lovor, se strinjam, da so mnoge gojene rastline naravnost kičaste. Bakkerovih katalogov niti gledati več ne morem. Šmarnice roza barve, želodec se mi obrača, ko je vendar (bela) šmarnica simbol čistosti, miline...
Dandanes pa kot da gojitelji kar tekmujejo, kdo bo ustvaril hujši stvor. Seveda vem, da se mnogi ne bodo strinjali, ampak jaz pač ostajam pri preprostih trajnicah naših podeželskih vrtov iz preteklosti in seveda rastlinah iz narave.
Glede travnikov: enkrat sem v Halozah naletela na cvetoč travnik, tako prelsetno lep, da sem samo strmela.Ampak v bližini tudi prazen, še kar novejši hlev. Najbrž so mladi obupali in se odselili za kruhom drugam. Narava pa gre nemoteno svojo pot, naključnim obiskovalcem v veselje, ostareli, ki so ostali sami pa verjetno te lepote ne vidijo.
V nižini, kjer je močno prisotna živinoreja, pa je seveda videti monokulturo najbolj proizvodno zanimvih trav, ki jim ne pustijo zacveteti. tudi to moramo vzeti v zakup, saj je borba za obstanek neusmiljena in kdor od tega živi, pač ne more drugače..
Na Formili (Boč) je bila še pred nekaj leti taka čudovita oaza s toploljubnimi rastlinami, veliko orhidej, metuljev itd, celo dve kraški vrtači (po legendi se je tam čez noč pogreznila cela vas). Pred dnevi sem mislila, da iščem na napačnem kraju: iz vrtač so naredili kal za napajanje živine, vse poravnali z buldožerjem, trava pa je na debelo posipana z gnojem. Saj vem, da morajo skrbeti za čimveč krme, ki jo tam gori težko pridelajo, a vseeno sem bila zelo žalostna.
|
| Citiram: | Garden-ja:
Kaj naj rečem, žal mi je, ampak meni so cvetoče okrasne češnje ene lepših dreves, rdečelistne mirabolane pa tudi, če mislimo na tiste, ki dajo take majhne rdeče plodove. Če bi imela prostor, bi imela obe. In drevored enih ali drugih bi težko imenovala kičast. Tudi bi težko našla kičastno vrtnico, vsako se da umestiti tako, da nekam paše, tudi najbolj variegate z neonskimi barvami. Če ne drugače, jo umestiš tako, da jo spremljevalne rastline umirijo. Ali pa tudi ne, vsak naj si svoj vrt ustvari tako kot njemu ustreza. Da si le spremeni, če mu kaj ni všeč, in ne zatiska oči kot je bilo zapisano zgoraj.
Jamain ima v vrtu vse barve. Od bele, rumene, oranžne preko roza in rožnate do rdeče in tudi vijolične. In ko z dovoza pogledaš proti vrtu, vidiš vse. Kljub temu zagotavljam, da se mi vrt niti pod razno ne zdi kičast. Tako kot na travniku je vse skupaj uravnoteženo z maso zelenih listov vrtnic in s travnikom.
Morda bi vse skupaj na večji površini delovalo bolj naporno za oči ampak zgolj zato, ker si želiš s pogledom zajeti vsako podrobnost.
Sicer pa je kič zelo relativna in osebna zadeva. Ena od definicij kiča je menda to, da je kičasto to, kar nima vsebine, duše. In če je nekdo nekaj posadil zato, ker je nanj naredilo vtis, potem to težko imenuješ kič.
Samo ena stvar je, ki je zame v vrtu apriori kičasta, vrtni palčki. Teh pa res ne morem. Laughing Pa recimo lesena karjola, ta mi tudi ne sede ampak 100x bolj kot palčki.
Italijanske stare vile sploh niso imele barv. Imele so travo in zimzelene rastline, obrezane v umetelne nizke žive meje in figure, v velikih glinenih loncih pa večinoma agrume. Nič cvetja, nič cvetočih grmovnic ali cvetočih dreves.
|
| Citiram: | član:
je napisal, da se strinja, da tudi agrumi cvetijo, čeprav jih ne prištevamo med cvetoče rastline. Dodaja še, da ne misli, da so določeni vrtovi kičasti, kljub temu, da so večbarvni in živih barv, pomembno je kako so vkomponirani v okolje. |
| Citiram: | Garden-ja:
Lovor, nič te ni zaneslo, povedal si pač to kako misliš in čutiš in tako je tudi prav. Dokler bom dihala, bom zagovarjala to, da naj vsak pove svoje in da ima kljub različnemu mnenjem drugih pravico obdržati svoje mnenje. Tako da te jaz ne bom prepričevala v nasprotno in če napišem, da se ne strinjam, to ne pomeni, da te hočem prepričati v svoje ampak da samo izrazim svoje misli.
Take debate različnih mnenj pa so koristne za to, ker se vsak najde v enem ali drugem mnenju in mu je to pomoč pri odločanju, morda svoje mnenje malo opili ali obarva ali pa tudi ne, skratka, pogovarjajmo se čeprav mislimo različno.
Lavanda in rožmarin nista ravno rastlini italijanskega podeželja, lovor in predvsem magnolije grandiflora pa ja. Slednje sicer vidno cvetijo, vendar o kakšni barvitosti ne moremo govoriti. Kot tudi pri agrumih ne. Poudarek je bolj na zelenju in arhitekturi. Mene bi na primer tak vrt čustveno ubil, kaj ti pa lahko da?
Za Kanzan pa ne povem, kaj mislim, da ne boš mislil, da ti s principa nasprotujem. Wink
|
| Citiram: | Garden-ja:
Pa še to starejšo temo, da bo vse na kupu.
Garden-ja je napisal/a:
Odločila sem se, da si dovolim napisati par vrstic vsem tistim, ki se pripravljajo na jesensko sajenje vrtnic v grede.
Izvzeto je sajenje posameznih vrtnic kjer se odločimo, da bomo travno rušo prekopali in posadili soliterno vrtnico in jo omejili od trave z robnikom in pa sajenje vrtnic v živo mejo.
Mogoče niti ni potrebe po tem zapisu ampak raje dvakrat kot nikoli.
Vrtnice so krasne rastline ... ampak ...
kar nekaj časa v letu so nezanimive. Od pozne jeseni do pozne zime so čisto gole, med enim in drugim cvetenjem so samo zelenje, lahko jih napade bolezen in ogolijo in nam nudijo samo veje, ki nas vsak dan, ko jih pogledamo, jezijo. Enkrat cvetoče pa cvetijo itak samo enkrat. To cvetenje traja lahko, če je vroče in suho, tudi samo deset dni.
Grede, zasajene samo z vrtnicami, so primerne samo za javne parke in lepe takrat, ko vrtnice zacvetijo in jih vsi gremo pogledat, preostali čas pa so lahko precej žalostne.
Zato vrtnice, da ne boste razočarani, sadite v mešane grede.
Grede zastavite tako, da bo tu in tam nekaj kar je zimzeleno (nižje grmovnice, sivka, rožmarin, pušpan, zimzeleni češmin, krčnica, nandina, nageljni, čišljak, hojhere, telohi, ... ) idej je mnogo, važno je, da je zimzeleno, da greda pozimi ni čisto gola. Take otočke neparnih števil zimzelenih rastlin razporedite po gredi enakomerno tu in tam, glede na skupek ostalih rastlin naj jih bo kakšno šestino.
Otočke zato, ker rastlin nikoli ne sadimo posamično ampak vedno v skupine, najbolje v vsaj tri vrste. Sadimo v trikotnik.
Potem po gredi enakomerno zasadite vrtnice. Število vrtnic naj bo poljubno, nekje do polovice celotnih otočkov rastlin.
Vse ostalo področje zasadite s trajnicami, ki cvetijo pred vrtnicami ali za vrtnicami. Tako bo greda vse leto bogata. Najbolj hvaležne in poceni so naslednje rastline: astre, visoke hermelike, mačja meta, jesenske anemone, iglaste plamenke, krvomočnice, mlečki, vse trave, posebej perjanke, visoki šaši in stipe.
Potem si tu in tam privoščite kak otoček dražjih rastlin, ki so tudi bolj zahtevne za nego in krasno pašejo k vrtnicam: otrožniki, naprsteci, volčji bob, zvončnice, maslenice, irisi, phloksi, ameriški slamniki, ...
Vse otočke, kjer niso zimzelene rastline, zasadite s čebulnicami. Ravno te tedne se v prodaji dobi poceni bulk vreče, ker se za desetine čebulic plača par eurov. Čez nekaj tednov bodo še na razprodajah. Gredo na gosto posejte z različnimi čebulnicami na različnih mestih, pazite pa, da so razporejene enakomerno.
S tako zasajeno gredo boste zadovoljni vse leto. Vem, da je tako sajenje gred zelo drago, se pa obrestuje. Zato raje zasajajte gredo za gredo, počasi, leto za letom.
Če imate težave z idejami, kaj bi zasadili, odprite katero od spletnih strani kjer prodajajo trajnice in si poglejte seznam. Zelo dobro založeno vrtnarijo ima naša Jožica, pri njej boste zagotovo našli vse potrebno. Kdo ve, morda nam bo pa dala glede na to, da nas je veliko in da bomo novembra zasajali na 10m2 gred, kak popusti. Wink
V glavnem, nočem biti vsiljiva s svojim načinom pogleda na vrt, dajem samo ideje tistim, ki so morda še začetniki in morda potrebujejo neko bolj začrtano usmeritev.
silva30 je napisal/a:
Ja tole kar je napisala Garden-ja se pri gredah z vrtnicami res dobro obnese.
Sedaj imam dve gredi z vrtnicami posajeno na podoben način in sta res zanimivi celo leto.
Tudi sajenje gredo za gredo se splača, ker se trajnice razrastejo, posejejo pa imamo zopet rastline za novo grdo.
permablogger je napisal/a:
Dobro napisano. Sam bi dodal le tole, da je pri mesanih gredah bolj treba paziti, da trajnice ne zadusijo vrtnic. Po mojih izkusnjah ce med vrtnicami ne krozi zrak, le-te garantirano zbolijo (predvsem za crno pegavostjo) in zgubijo vse liste. Predvsem bi opozoril na macjo meto, pa tudi japonske anemone mogoce. Zato za med vrtnice bolj priporocam naprstec, ostroznik, okrasni luk in podobno, saj so ti bolj 'sloki'.
Garden-ja je napisal/a:
Bjelakrez, jaz sem bolj kot za med vrnice mislila za ob vrtnicah. Vrtnice so posajene v skupine po več rastlin, v otočke, ob teh pa so drugi otočki drugih rastlin. V tem primeru lahko poleg sadiš katerekoli rastline, važno je le, da upoštevaš dovolj razdalje.
Pod vrtnicami tako ni nič, za njimi, pred njimi, levo in desno pa ja.
Tak način je tudi bolj hvaležen pri gnojenju in obrezovanju in seveda tudi pri pletju. Če so pod njimi rastline, potem to ni ravno praktično.
Mačja meta je odlična rastlina. Je poceni, ena sama rastlina naredi ogromen grmiček, zelena je od pomladi do jeseni in neprestano v cvetju.
1vrtnica je napisal/a:
Ja, Garden-ja, tudi jaz prakticiran podoben način zasaditve. Ob poteh sem nasadila blazine nizkih trajnih rastlin, za njimi pa grme vrtnic. Med grmi razen redkih izjem nimam drugih rastlin, saj bi bilo tudi vzdrževanje praktično nemogoče.
Od trajnic tudi jaz priporočam mačjo meto, ki se krasno poda k vrtnicam, pa razne vrste geranij, sivko, žajbelj v raznih variantah, plahtico...
Poezija je napisal/a:
Sedaj pa pogrešamo samo še nekaj slik, da vse skupaj vidimo.
Dajmo po vrsti vsi, ki imate mešane grede vrtnic.
Koliko se razrastejo različne rastline npr. mačja meta ipd?
Poezija je napisal/a:
p.s. - Garden-ja je že objavila slike pod rubriko: vrtnice v mešani gredi, pa lahko objavite kar pod to temo.
1vrtnica je napisal/a:
Poezija, pri meni je precej gred še v nastajanju, večina vrtnic je enoletnih, še več jih bom sadila jeseni, tako da se končna kombinacija z vrtnicami še ne vidi dokončno. Kljub temu pa se nekaj že vidi, letos so se mi nekatere trajnice res lepo razrasle.
belo cvetoč žajbelj
http://i673.photobucket.com/albums/vv98/1vrtnica/P1290232.jpg
geranije in vrtnice
http://i673.photobucket.com/albums/vv98/1vrtnica/P1290089.jpg
primorski žajbelj
http://i673.photobucket.com/albums/vv98/1vrtnica/P1280861.jpg
plahtice
http://i673.photobucket.com/albums/vv98/1vrtnica/P1280856.jpg
mačja meta in vrtnice
http://i673.photobucket.com/albums/vv98/1vrtnica/P1290329.jpg
|
| Citiram: | stara postaja:
Član, dogaja se ti podobno kot meni. Tudi jaz se preveč vživim v pripovedovanje, poslušalci pa se dolgočasijo. Moja prijateljica, ki jo imam sicer res rada, mi je pred dnevi šla prav na živce (jaz verjetno njej še bolj): kar hops po skalnjaku, lasje so mi šli pokonci, ko je brez slabe vesti mendrala...Pa tako pazim na vsako drobceno rastlinico, ki je po čudežu preživela v mojih klimatskih pogojih. Potem mi je še povedala, da bo lepo. ko bodo rastline zrastle in se ne bo videlo kamenje...Preživela sem, ampak na ogled je ne bom več vabila, rajši samo na klepet o čem drugem.
|
| Citiram: | TANJA TT
Član,po pravici povedano so mi bolj všeč vrtnice.Tudi skalnjaki so mi všeč,vendar mora zanj obstajati naravna danost, se pravi,brežina ali blago podajoč teren, kjer lahko umestiš kamnenje in pa,po mojem mišljenju mora biti dovolj veliko vse skupaj, da pride do izraza. kajti rastline za skalnjak so majhne, zato jih moraš posaditi več skupaj, da dosežeš učinek.
Tale moja zadeva(skalnjak) je pač nastala iz racionalnih razlogov, češ, saj smo na Krasu,uporabimo dani material,pa se ni izšlo.Verjetno bi se,če bi imela že na parceli avtohtono kamenje, katerega bi samo še nadgradila, tako pa je bolj kot ne,nametano nekaj kamenja skupaj,zaplate zemlje vmes so premajhne,ko rastlina preraste,ne moreš zraven,vročina med kamenjem pa je tudi huda, tako, da počasi gre vse rakom žvižgat Evil or Very Mad Saj ne, da ne uporabim tega naravnega materiala,kamenja, to že,ampak v drugačen namen in drugačen način,pride prav, in mora biti- na Krasu. |
| Citiram: | bobolino:
stara postaja je napisal/a:
Član, dogaja se ti podobno kot meni. Tudi jaz se preveč vživim v pripovedovanje, poslušalci pa se dolgočasijo. Moja prijateljica, ki jo imam sicer res rada, mi je pred dnevi šla prav na živce (jaz verjetno njej še bolj): kar hops po skalnjaku, lasje so mi šli pokonci, ko je brez slabe vesti mendrala...Pa tako pazim na vsako drobceno rastlinico, ki je po čudežu preživela v mojih klimatskih pogojih. Potem mi je še povedala, da bo lepo. ko bodo rastline zrastle in se ne bo videlo kamenje...Preživela sem, ampak na ogled je ne bom več vabila, rajši samo na klepet o čem drugem.
kaj bi jaz dala, da bi imela koga, s katerim bi lahko neskončno razpredala o mojih mislih glede rastlin. Ne rečem, moja mama je prav tako naklonjena vrtnarjenju, a ona res gleda izključno iz tega, kar ji je všeč, in ji potem jaz "nosim na uho" novosti, pa kako se ubraniti škodljivcev, pa kaj bi naj šlo skupaj in kaj ne,ipd...
seveda tudi ona izraža željo, da bi si ogledovala rožnike, upam, da bo še dovolj časa, da si vse to skupaj pogledava!
pred vami, ki pa že toliko veste, pa se bojim, da bi izpadla kot preveč vedoželjen začetnik, in bi morda gledale name preveč pokroviteljsko, ko bi sama izkazovala tisto prvinsko navdušenje. Tako priznam, da imam tremo pred srečanjem v živo. Verjetno pa bo premagala moja gostobesedna nagnjenost, in se bom razživela!
kar dosti misli sem namenila vašemu pisanju v tej temi, vsekakor pa menim, da nam je vsem isti cilj, le pot si bo izbral vsak drugačno. Bolj se veselim, da bomo morda, glede na to, da rastejo v večini vrtov približno enake imenske vrtnice, le te lahko primerjali. S tem mislim košatost, rast, neubogljivost, zalizanost, rastni pogoji, bujnost, ipd. Verjetno bo tudi več tem, ki bodo imele v naslovu ime vrtnice.
vsekakor si želim pogledati vsako leto kak rožnik, a prevečkrat ne nameravam hoditi okoli, saj bo potem cvetenje mojih lepotic zbežalo mimo mene. Morda se kdaj opogumimo in se skupaj podamo v Anglijo, z nasveti pa bi pomagale tiste, ki so tam že bile. Pa čakajo me še italijanski rožniki, bolj malo pa vem, če so taki vrtovi razširjeni tudi na vzhodu - Češka, Slovaška, do tja tudi nimam daleč.
|
| Citiram: | 1vrtnica:
bobolino je napisal/a:
pred vami, ki pa že toliko veste, pa se bojim, da bi izpadla kot preveč vedoželjen začetnik, in bi morda gledale name preveč pokroviteljsko, ko bi sama izkazovala tisto prvinsko navdušenje. Tako priznam, da imam tremo pred srečanjem v živo. Verjetno pa bo premagala moja gostobesedna nagnjenost, in se bom razživela!
Bobolino, pa saj smo že nekajkrat napisale, da nobena od nas ni profesionalka. Zate in za vse, ki imajo morda še kak 'rešpekt' velja, da ni nobene potrebe zanj. Zelo me veseli, da smo se vsi tukaj pripravljeni učiti drug od drugega in svoje znanje ter izkušnje deliti, saj tako napredujemo neprimerno hitreje, kot bi vsak sam. Tudi če je nekdo danes začetnik, kaj zato, pomembno je, kam ga bo njegovo navdušenje nekega dne pripeljalo. Poglej n.pr. Poezijo, njena strast se razvija s svetlobno hitrostjo in prav gotovo ji je začetni zagon pri tem dal ta forum. Prav zato med nami ni 'začetnikov', smo samo ljudje, ki smo našli svoj hobi v vrtnicah.
Pa še stavek, ki sem ga nekoč slišala od modrega profesorja: 'Neumnih vprašanj ni, neumni so lahko samo odgovori...!'
|
| Citiram: | Garden-ja:
Jaz pa zraven dodam, da se znanje lahko množi samo če se ga deli!
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Garden-ja
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 09:40
Prispevkov: 2496
Kraj: okolica Kopra
|
| Objavljeno: 14 Jun 2013 23:04 Naslov sporočila: |
|
|
Tema zaključena, nadaljujemo od tu dalje.
Hvala Isaan za pomoč.
_________________
Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ... |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
